Zelje (Brassica oleracea) so jedli že v prazgodovini in velja za eno najstarejših živil. Goji se že od antičnih časov, saj so o njem pisali že grški in rimskih pisci. Rimljani so zelje zelo cenili. Pisec Katon priporoča uživanje surovega zelja pred kosilom, da se zmanjša vpliv alkohola in izboljša prebava. Rimljani so tudi menili, da zelje prežene melanholijo. Uporabljali so ga tudi kot obliž za rane in različne odrgnine.

Spoznanja naših babic in prababic so v sodobnem času potrdile tudi znanstvene raziskave in analize kislega zelja in zeljnice. Da je kislo zelje visoko vredno naravno zdravilo, je izročilo, ki se je prenašalo iz roda v rod. Že naši predniki so ga s pridom uporabljali pri različnih boleznih in zdravstvenih tegobah.

Zelje štejemo med živila, ki na zdravje zelo dobro vplivajo. Številne raziskave so pokazale, da so zelje in druge križnice zaščitna živila. So namreč kakovosten vir vitaminov, rudnin, prehranskih vlaknin in drugih koristnih snovi. Ljudje, ki pojedo veliko zelja, pa naj bi tudi manj zbolevali za rakom. V Sloveniji gojimo veliko zelja, morda celo največ med vrtninami. Jemo ga lahko sveže kuhanega ali in nakvašenega skozi vse leto. Zelje razvrščamo glede na letni čas na pomladne, poletne, jesenske in zimske sorte. Glede na videz ločujemo zelje s polovičnim srcem, z zelenim srcem, glavnato belo in rdeče zelje.

Priznani zdravniki in zdravilci, ki so v preteklosti zelje uporabljali v terapevtske namene, so bili večinoma enotnega mnenja, da je zelje dragoceno naravno zdravilo, ki nam ga je podarila narava. Kljub sedanjemu napredku medicine, še zlasti na področjih metod zdravljenja in zdravil, niti belo niti kislo zelje nista izgubila svojega ugleda.

Zelje je najboljše surovo

Znano je, da belo zelje s fermentacijo ali prevretjem v kislo zelje ne izgubi nobene dragocene biosnovi oziroma se nekatere zdravilne sestavine razvijejo šele v procesu vretja (fermentacije). Prav zaradi tega je kislo zelje tako zelo cenjeno kot dobavitelj nekaterih pomembnih biosnovi. Če želimo kislo zelje uporabljati kot zdravilno sredstvo, ga moramo uživati svežega oziroma kupljenega neposredno iz soda pridelovalca, ne pa pasteriziranega v kozarcih ali v konzervah.



 Ida Horvat, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji | Dogoše | Nad reko 15 | 2000 Maribor

Davčna številka: SI40014177 | IBAN SI56 0417 3011 2586 445 (NOVA KBM d.d.)

solate.horvat@siol.net | zelenjava.horvat@siol.net | tel.: 041 741 584

 

 

                                     

Cene in plačila

Naročila in dostava

Zasebnost in piškotki